Bodimo strpni do sobivajočih 

V zadnjih letih je v Sloveniji in drugih evropskih deželah zaradi migracijskih tokov čutiti napetost, strah in nezaupanje. Med naštetim prednjači strah, da nam bo vzetega nekaj, kar nam pripada, da bomo morali to z nekom deliti ali pa da bomo imeli celo manj, če se bo dalo še drugim.

Takšen strah rojeva napetost med različno mislečimi in povečuje nezaupanje do tistih, ki imajo pri tem moč in možnost odločanja. Redkokdaj pa pomislimo, da nas lahko nekaj novega in drugačnega naredi še boljše. Če bi se znali vživeti v kožo preganjanih, lačnih, brezdomnih zaradi vojnih viher, ki v svetu ne pojenjajo, bi lažje delili, pomagali, sočustvovali. Tako pa čuta za strpnost nimamo razvitega do te mere, da bi bil samoumeven, ampak ga moramo z dražljaji iz družbe ter žalostnimi življenjskimi usodami, s katerimi se srečujemo, krepiti, vzgajati, pustiti rasti in ga nenazadnje s svojimi dejanji prenašati na druge. 

Eurostat je v projekciji EUROPOP, ki jo je pripravil za vse članice EU in nekatere druge evropske države, napovedal, da bo imela Slovenija ob koncu stoletja občutno manj prebivalcev. Praktično in teoretično se v zadnjih letih rojevajo tisti, ki bodo imeli možnost to hipotezo v živo preveriti, saj statistični urad ugotavlja, da je pričakovana življenjska doba za dečke, rojene v letu 2020, 89 let, za tega leta rojene deklice pa 93 let. 

Sloveniji se napoveduje povečanje prebivalstva do približno leta 2024, to večanje pa ni vezano na izključno demografski prirast z rojstvi novih državljanov, ampak je v veliki meri posledica priseljevanja delovne sile iz sosednjih držav in beguncev iz vojnih območij, ki bodo potrebovali jezikovno, socialno, psihološko oporo pri integraciji tako v družbo kot ostale skupine, torej delovno okolje, šolo, klub, društvo … Stroka je mnenja, da je priseljence najlažje integrirati z dejavnostmi, kjer v ospredju ni jezik. To še posebej velja za otroke, šport pa je zagotovo tisti, ki najboljše integrira in združuje. 

Po letu 2024 naj bi začelo število prebivalcev v naši domovini počasi padati, tako da bi leta 2100 pri nas živelo le še okoli 1.888.000 prebivalcev, kar je 207.000 manj kot danes, skoraj tretjina vseh pa bi bila starejših. Negovanje medsebojnih odnosov, strpnost in razumevanje sočloveka so po tej plati zagotovo vrline zdrave prihodnosti. 

 

Sinergija v gibanju 4D 
Danica Sovič, medkulturna svetovalka