Na Koroškem številne izkušnje z vključevanjem priseljencev v okolje. V regiji to šolsko leto prvič poteka dopolnilni pouk srbskega jezika

Na spletnem posvetu, ki ga je v okviru projekta Izzivi medkulturne raznolikosti danes pripravila Druga OŠ Slovenj Gradec, so osvetlili različne vidike in izkušnje vključevanja priseljencev v novo okolje, od šolskega, delovnega in lokalnega. Predstavili so nov poklic medkulturni mediator in prisluhnili predlogom priseljencev.

Izobraževalne ustanove, podjetja, zdravstvene ustanove in lokalne skupnosti po vsej Sloveniji se ob priseljevanju tujih državljanov in njihovih družin soočajo z različnimi izzivi pri njihovem vključevanju v novo okolje.

druga osnovna šola sg

Prvi ključ integracije v novo okolje je zagotovo jezik in prav na področju učenja slovenskega jezika je na Koroškem nekakšno ledino pri poučevanju priseljencev že pred več kot desetletjem oral slovenjgraški zavod Mocis. Tam od leta 2010 izvajajo tečaje slovenščine za priseljence, ki jim pomagajo tudi s številnimi drugimi za življenje v novem okolju potrebnimi informacijami.

Da v preteklosti ni bilo tako, je povedala Janis Hlastan, ki se je iz ZDA v Slovenijo preselila pred 16 leti in z možem in sedmimi otroki živi v Slovenj Gradcu. Morala se je znajti sama, je dejala. Več možnosti učenja in utrjevanja znanja jezika za vse priseljence vidi v pomoči lokalnega prebivalstva, v vsakodnevnih pogovorih. Sama se je veliko naučila s pomočjo pogovora s sosedo.

Da podobni projekti in pogovori potekajo, je v komentarjih ob spletni razpravi zapisala direktorica Ljudske univerze Ravne na Koroškem Anja Benko. Navedla je, da imajo veliko izkušenj s poučevanjem in vključevanjem tujcev v lokalno okolje in da pravkar za priseljenke izvajajo aktivnost, imenovano Slovenščina ob kavi, ki je točno to, kar je Hlastanova ob prihodu v Slovenijo pogrešala.

Izkušnje z vključevanjem otrok priseljencev v šolsko okolje so opisali predstavniki šol, ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec Stane Berzelak pa je v komentarju med drugim zapisal, da so na gimnaziji v zadnjem desetletju imeli približno deset dijakov, ki ob vpisu na šolo niso znali niti besede slovensko, potem pa so ob podpori sošolcev in profesorjev vsi opravili zahtevni maturitetni izpit iz slovenščine, nekateri z najvišjo možno oceno. Ob tem je bil ključna tudi podpora staršev, je navedel.

Ob pomanjkanju domače delovne sile si z delavci iz tujine pomagajo koroška podjetja. Izkušnje z zaposlovanjem delavcev za delo v gostinstvu in turizmu imajo v družbi Vabo in kot je dejal direktor Boštjan Paradiž, jim pomagajo na različnih področjih in z različnimi informacijami. “Verjetno tudi vi opažate, da se marsikdo od priseljencev močno angažira v šoli, lokalnem okolju, službi in ima dobre rezultate,” je dejal.

Medkulturna mediatorka Vera Xhafa Haliti, ki je v Slovenijo iz albansko govorečega okolja prišla leta 1994, je predstavila poklic medkulturnega mediatorja. To je ena od dveh lani potrjenih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, druga je skupnostni tolmač za albanski jezik.

Prisotnost mediatorja v zdravstvu je marsikdaj nujna, je opozorila direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot. Slovenjgraška podžupanja Martina Šisernik pa je obljubila proaktivno občinsko podporo zavodom in ustanovam pri uspešnem vključevanju priseljencev v okolje.

Sicer pa imajo v Sloveniji priseljenci tudi pravico, da se zanje v sodelovanju z njihovo državo organizira pouk v maternem jeziku. Na Koroškem to šolsko leto prvič poteka dopolnilni pouk srbskega jezika, in sicer v Slovenj Gradcu. Poleg tega pa, kot je povedala učiteljica dopolnilnega pouka srbskega jezika Maja Anđelković Šeguljev, ta poteka tudi v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Novem mestu, Kopru in Celju. Trenutno poteka na daljavo.

Ob pomanjkanju domače delovne sile si z delavci iz tujine pomagajo koroška podjetja. Izkušnje z zaposlovanjem delavcev za delo v gostinstvu in turizmu imajo v družbi Vabo in kot je dejal direktor Boštjan Paradiž, jim pomagajo na različnih področjih in z različnimi informacijami. “Verjetno tudi vi opažate, da se marsikdo od priseljencev močno angažira v šoli, lokalnem okolju, službi in ima dobre rezultate,” je dejal.

Medkulturna mediatorka Vera Xhafa Haliti, ki je v Slovenijo iz albansko govorečega okolja prišla leta 1994, je predstavila poklic medkulturnega mediatorja. To je ena od dveh lani potrjenih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, druga je skupnostni tolmač za albanski jezik.

Prisotnost mediatorja v zdravstvu je marsikdaj nujna, je opozorila direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot. Slovenjgraška podžupanja Martina Šisernik pa je obljubila proaktivno občinsko podporo zavodom in ustanovam pri uspešnem vključevanju priseljencev v okolje.

Sicer pa imajo v Sloveniji priseljenci tudi pravico, da se zanje v sodelovanju z njihovo državo organizira pouk v maternem jeziku. Na Koroškem to šolsko leto prvič poteka dopolnilni pouk srbskega jezika, in sicer v Slovenj Gradcu. Poleg tega pa, kot je povedala učiteljica dopolnilnega pouka srbskega jezika Maja Anđelković Šeguljev, ta poteka tudi v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Novem mestu, Kopru in Celju. Trenutno poteka na daljavo.

 

Vir: Koroške novice