Po šestnajstih letih (Devetmetrovka #32)

Enajstič v Evropi. Rokomet je v Slovenj Gradcu doma, Slovenj Gradec pa je s Slovenijo vred doma v Evropi.

Slovenija v evropskem rokometu kar nekaj pomeni, tako po zaslugi klubov, ki vsako leto igrajo v vseh tekmovanjih EHF, po zaslugi reprezentance, pa tudi zaradi mnogih naših fantov, ki nastopajo v mnogih znanih evropskih klubih. Dobrih trideset let je, kar slovenski klubi sodelujejo v tekmovanjih, ki jih na starem kontinentu pripravlja EHF. Tudi Evropska rokometna federacija je stara dobrih trideset let, prej je kontinentalna tekmovanja organiziral IHF s sedežem v Švici, EHF pa je doma v nam bližnjem Dunaju. Kar na začetku naj povem, da je Slovenj Gradec, kot Nova Oprema in Prevent in zdaj spet kot Slovenj Gradec, sodeloval v desetih evropskih sezonah, letošnja bo že enajsta. Zgodovina evropskih tekem Slovenj Gradca je pestra, na začetku pa naj povem, da je bil naš največji uspeh polfinale pokala EHF v sezoni 1999-2000. Takrat smo obstali tik pod vrhom, izgubili smo le polfinalno tekmo proti kasnejšemu zmagovalcu Metkovič Jumbo. 

Enajsta slovenjgraška evropska rokometna sezona se bo začela to soboto, nadaljevala pa v nedeljo, ko bomo v domači dvorani, ki letos praznuje 45 let, dvakrat gostili izraelski Maccabi Rishon Le Zion. Vodstvi klubov sta se namreč dogovorili, da bodo obe tekmi odigrali v Sloveniji. Komu bo to prineslo prednost, bo znano v nedeljo zvečer. Jasno je, da tako naša ekipa kot Izraelci računajo na preboj v drugo kolo. Slovenj Gradec in Maccabi se ne poznata, drug drugega sta videla le na skromnih, starih posnetkih. Presenečenja torej ne bo, na igrišču bomo videli, kdo je boljši in bo nadaljeval tekmovanje v pokalu EHF. Tam zmagovalca čaka norveški predstavnik.

Enciklopedija Matjaž Beliš. Mož, ki je bil na vseh slovenjgraških evropskih tekmah je Matjaž Beliš. Sprva kot predsednik, kasneje pa kot sekretar kluba. Ko je še igral za Slovenj Gradec, naš klub še ni igral evropskih tekem, takrat je v pokalu prvakov do finala prišel le ljubljanski Slovan. Celje se je na evropski rokometni zemljevid vpisalo z vstopom v ligo šampionov, ki jo je leta 2004 tudi osvojilo. Prvi evropski izpit je Slovenj Gradec, takrat kot Nova Oprema, opravil jeseni 1993, ko je v domači dvorani dvakrat premagal ukrajinski SKA Lvov. Prvo tekmo je naš klub zmagal s 24 : 23, drugo pa s 19 : 17. V drugem kolu smo potovali v glavno poljsko mesto Varšavo, kjer smo z Warszawianko izgubili z 21 : 17, doma pa smo bili boljši s 16 : 12. Napredovali smo zaradi več doseženih golov v gosteh. Tretje kolo nas je odpeljalo k znanemu švedskemu Halmstadu. Doma smo klonili s 26 : 17, v gosteh pa z 28 : 14. Za švedsko ekipo je takrat igrala kopica svetovno znanih rokometašev z Olo Lindgrenom na čelu. V tretjem kolu takrat prvič uvedenega pokala mest smo izpadli, napredoval je klub iz Halmstada. Pot na Švedsko so si naši igralci in klubsko vodstvo zapomnili tudi po tem, da so jih na tekmo prišli pozdravit številni tam živeči Slovenci, tudi Korošci, ter da so jim na banketu stregli kar domači igralci, med njimi zvezde rokometa z Lindgrenom na čelu. Skandinavski način dojemanja športa, dela in življenja nasploh.

Druga evropska sezona 1994 - 1995 nas je odpeljala na Island, v Hafnarfjoerdur. Obe tekmi smo odigrali na otoku gejzirjev, prvo zmagali s 26 : 23, drugo pa izgubili z 29 : 19. Leta 1997 smo prvič nastopili pod imenom Prevent. Proti Intercollege Nikozija smo zmagali obe tekmi, izpadli pa smo v drugem krogu EHF pokala s slovaškimi Topolčany. V gosteh smo izgubili z devet, doma pa zmagali za šest golov. Sezono EHF pokala v sezoni 1998 – 99 smo začeli in končali s turškim Bešiktašem. Doma smo zmagali z sedem, v Carigradu pa izgubili tudi s sedmimi goli. Napredovali so Turki zaradi več doseženih golov v gosteh.

Največji dosežek. Sezona 1999 -2000, to sem omenil  že na začetku, je bila za takratni Prevent najuspešnejša. V šestnajstini finala smo izločili švicarski St. Otmar iz St. Gallena, v osmini finala je padel atenski Panellinios, v četrfinalu norveški Stavanger (dve zmagi SG), v polfinalu pa smo naleteli na hrvaški Metkovič Jumbo. Doma smo zmagali z 28 : 26, povratno tekmo pa smo izgubili s 24 : 19. Na obeh tekmah z Metkovičem je manjkal Aleš Levc, ki se je nesrečno poškodoval na povratni tekmi s Stavangerjem. »Takrat smo bili dobro pripravljena ekipa, razumeli smo se. Žal na nobeni od tekem s Hrvati nisem igral, občutek pa sem imel, da bi lahko prispeval k dobremu rezultatu. Kdo ve, morda bi takrat lahko prišli tudi do finala«, je rekel Aleš Levc. Kot vedo povedati priče na povratni tekmi, je bilo sojenje litovskih sodnikov milo rečeno zelo čudno, dišalo je…

V tretjem kolu pokala EHF jeseni 2000 smo se srečali s slovitim Magdeburgom, nekoč evropskim prvakom. Doma smo izgubili za dva, v gosteh pa za štiri gole. »Naš nasprotnik je bil tudi nekoč najboljši rokometaš na svetku Stefan Kretschmar. Njega je takrat občudoval ves svet, videli smo ga tudi v Slovenj Gradcu in proti njemu igrali tudi v Magdeburgu. Doma smo izgubili za dva, v gosteh pa za štiri gole«, se je tekem spomnil sekretar RK Slovenj Gradec Matjaž Beliš. Priča vseh slovenjgraških nastopov v Evropi se odlično spomni tudi sezone 2001 – 2002, ko je Prevent v pokalu EHF v tretjem kolu igral proti nemškemu velikanu Walauu. »Za njih je takrat nastopal vzhajajoči nemški zvezdnik Hens  Pascal. Dobra dva metra visok orjak, z Nemčijo tudi evropski in svetovni prvak, je bil že pri enaindvajsetih letih pravi bombarder, vse se je vrtelo okrog njega. Prva tekma v Slovenj Gradcu je pripadla nam za tri gole, v Massenheimu pa smo izgubili z 32 : 23. Tekmovanje v pokalu EHF smo to sezono končali  četrtem krogu«, se spomni Matjaž Beliš.

V sezoni 2003 – 2004 smo v osmini finala pokala EHF za las izpadli od španske Altee, v pokalu pokalnih zmagovalcev leto kasneje smo prišli do osmine finala, v skupnem smo izgubili proti bosanko-hercegovskemu Izviđaću, zadnja evropska sezona Slovenj Gradca v pokalu EHF pa je bila 2005 – 2006. Takrat nas je v tretjem krogu izločil danski Handbold Kopenhagen. Poraz v Skandinaviji s trinajstimi goli, doma pa zmaga s petimi. Za šestnajst let smo šli v evropsko anonimnost, letos jo prekinjamo. »Trener Dancev je takrat bil Šved Magnus Andersson. Danci so imeli močno ekipo, sestavljeno iz reprezentantov svoje države, Islandcev in Norvežanov«, se je spomnil naš trener Ivan Vajdl, ki je leta 2006 prvič sedel na slovenjgraško klop.

Ne poznamo se dovolj. Drug drugemu neznanki. Kaj si lahko obetamo od dveh tekem z večkratnim izraelskim prvakom Maccabijem? Na naši klopi je znova Ivan Vajdl. »Izraelci so odlična ekipa, letos so še dopolnili sicer odlično moštvo. Pripeljali so ruskega reprezentanta, z njimi igra Karačić iz Bosne, imajo odličnega makedonskega vratarja, igrajo tudi hitre protinapade. Upam, da se bomo uspeli pripraviti za konkurenčni tekmi, za kateri pa ni mogoče napovedati, kako se bosta končali. Upam, da nas oba dneva podprejo tudi zvesti navijači«, je rekel Ivan Vajdl.

Kaj o tekmi z Macabijem (ne) rečejo naši igralci. Nihče noče napovedovati, saj nasprotnika navzlic nekaj videom ne poznajo dobro. Če bodo ponovili igro iz drugega polčasa proti Krškemu, ki seveda ni merilo za Izraelce, se lahko nadejamo vsaj zelo zanimive tekme. Če ni na primer Štumpflu šlo od levice in bi dosegel trinajst golov, ali če bi bil dobro razpoložen tudi kapetan Cvetko – s Krškim je dal devet golov, lahko pričakujemo dober dvoboj. Vsi si želijo uspeh, a ne pozabimo, da bosta tekmi z Izraelci konec vikenda le vrhunski športni dogodek. O tem, kako je bilo, bomo govorili pozneje, ko že vzniknejo tudi novi športni načrti obeh ekip.

Maccabi Rishon Le Zion, dobrodošel v Slovenj Gradcu.

 

Avtor: Ivan Praprotnik