Naš župan ima rad rokomet (Ivan Praprotnik)

Pred sobotnim in nedeljskim pokalnim rokometnim spektaklom smo nekaj vprašanj, tudi o prihodnosti tega športa v Slovenj Gradcu, postavili županu mestne občine Tilnu Kluglerju

V Slovenj Gradcu bo ta vikend finale pokala Slovenije v rokometu. Priložnost, da se nagledamo dobrega rokometa?

  • Prav vesel sem, da je prišlo do odločitve, da bo letošnji finale slovenskega rokometnega pokala v Slovenj Gradcu. To bodo same vrhunske tekme, z vrhunskimi ekipami. Prav veselim se že spektakla v naši športni dvorani.

Koliko tekem si boste ogledali s tribune?

  • Srčno upam, da čim več. Moram dodati, da ima tista dva dneva še druge obveznosti, med drugim tudi poroko. Lahko pa rečem, da si bom ogledal vsaj eno tekmo na dan.

Pare ste izžrebali vi. Za enega od polfinalnih dvobojev ste določili Gorenje in Celje. Vam je kdo rekel, da nimate prave roke?

  • Ne, tega mi nihče ni rekel. Žreb je žreb, nanj ne moremo vplivati. V bobnu so bile štiri žogice. Ali sem žrebal s pravo roko? Žrebal sem z desno, prišlo je pač, kar je prišlo. Če kdo hoče biti prvo, v tem primeru pokalni prvak, pač mora premagati oba svoja nasprotnika. Ne vidim težav, da je prišlo do takega žreba.

Rokomet v Slovenj Gradcu je tudi vsako leto boljši. Kaj za mestno občino pomeni, da ima stabilnega prvoligaša?

  • Kot mestna občina si zaslužimo stabilnega prvoligaša. Vesel sem, da je to prav rokomet, saj je naš klub z eno najdaljših športnih tradicij v mestu. Naš klub že vse od začetka na svoje tekme, od leta 1977 v dvorani, privablja veliko množico ljudi, gledalcev, ima veliko podporo. Srčno upam, da bo tako tudi v prihodnje. Potrebujemo stabilnega prvoligaša.

 

 

Razmere za razvoj športa v Slovenj Gradcu so postale spodbudne. Kaj k temu še lahko prispeva mestna občina? Pri krepitvi materialnega položaja  kluba, morda tudi z novo športno dvorano? Kako realni so ti načrti?

  • Tudi skozi proračun dajemo spodbudo klubu. Lani smo mu na primer dali še dodatno spodbudo v višini sto tisoč evrov, da bi tako pripomogli k obči stabilnosti kluba. To je bilo v lanskem, tako imenovanem kovidnem letu, še posebej pomembno. Gospodarstvo bi v teh razmerah težko zmoglo denar za klub. Za to smo se odločili soglasno. Kar pa zadeva novo športno dvorano, sem zelo vesel, da je vlada sprejela zakon, s katerim se je zavezala, da bo 150 milijonov evrov namenila za sofinanciranje novogradenj in tudi nove športne infrastrukture. Upam, da bomo tudi mi deležni dela te pomoči, ali v obliki prizidka k obstoječi ali pa z novo športno dvorano. To je naloga za naslednja štiri leta. 

Kdo je po vašem ta hip najboljši klub v Sloveniji?

  • Najboljši klub v Sloveniji je Slovenj Gradec, če sem lokalpatriot. Kar pa zadeva kakovost in organiziranost, pa ta hip v Sloveniji prednjači Celje.

Kdaj ste nazadnje stali med vratnicama. Se spomnite?

  • Nazadnje sem kot vratar v golu stal še v prvem letniku fakultete, leta 1996. V Ljubljani, kjer sem študiral, sem z enim svojih kolegov tudi še treniral pri takratnih Prulah. Aleš Praznik je bil takrat trener Prul. Med Ljubljano in Slovenj Gradcem je bila kar velika razdalja. Težko je bilo sodelovati in tako sem takrat odločil, da sem dal slovo rokometu in se posvetil študiju.

Ste letos, ko gre našim fantom dobro od rok, bili na kateri od tekem?

  • Ja, bil sem na veliko tekmah. Vedno sem, ko mi čas dopušča. Letos spomladi je bilo prav lepo gledati belo modre bojevnike, ki so se enakopravno merili z najboljšimi klubi v Sloveniji. Zelo rad zahajam v športno dvorano. Ja, bil sem na veliko tekmah.

Veste, kako se pišejo slovenjgraški vratarji?

  • Seveda vem, trenutno so trije. Dobaj, Soldo in Petrič. Slednji se je, tako je slišati, še posebej izkazal na nedavni tekmi v Škofji Loki. Ondan sem gledal tudi kadetsko tekmo s Celjem. Tudi tam sem opazil dobrega vratarja. Piše se Gorjup. Velik potencial.

 

 

V slovenjgraški ekipi je kar nekaj zelo dobrih igralcev. Kdo je po vašem najboljši?

  • Veliko je dobrih, jaz pa bi dal prednost domačinu, Slovenjgradčanu Vidu Levcu. Tudi reprezentant je. Lahko bi našteval še naprej, na vsaki tekmi se izkaže kdo drugi. Ampak tokrat gre moj glas Vidu Levcu.

Nobena skrivnost ni, da naš klub kar koprni po večjem, odmevnem uspehu. Tudi gledalci so mnenja, da bi se klub kdaj v bližnji prihodnosti spet moral dvigniti v vrh slovenskega rokometa. Med prve tri?

  • Seveda je mogoče. Že danes imamo ekipo, ki bi lahko segla v vrh. Posebej spomladi fantje igrajo zelo dobro in bi si z malo športne sreče lahko priigrali tudi evropske tekme. Veselim se že zadnjih dveh tekem letošnje lige, s Trimom v gosteh in z Gorenjem doma. Verjamem, da bodo dokazali, da sodijo v sam vrh. Če bo tudi drugo leto tako, jim bomo z veseljem zaploskali pozdravili na vnovičnih evropskih tekmah. 

Ali obstajajo okoliščine, da bi občina takšen projekt še bolj podprla? Na kakšen način?

  • Podprli smo ga že lani in menim, da bi takšne uspešne in perspektivne programe in klube v mestni občini morali še bolj podpreti. Za prioritetne športe imamo poseben denar. Če hočemo imeti stabilnega prvoligaša, če želimo gledati evropske tekme, bo temu s proračunom morala slediti tudi mestna občina. 

Stalnica v slovenskem rokometu je Celje, sledi mu Velenje, čez kakšno leto bi tam moral pristati tudi Slovenj Gradec. Uvrstitve tik pod vrhom prinašajo zanimive evropske tekme. So bili časi, ko smo jih gledali tudi mi? Se jih še spomnite?

  • Ja, seveda se jih še spomnim. Če takrat nisi prišel v dvorano vsaj pol ure pred začetkom, je bila gneča že prevelika. S stojišč ne vrhu tribune potem ni bilo videti veliko. Sedeža ni bil več mogoče dobiti, nisi videl na igrišče. Ampak to so bili spektakli. Že takrat je nastal projekt razširitve športne dvorana, z dograditvijo tribun na mestu, kjer je dvorana zastekljena. Ta projekt je še vedno pri nas, še vedno je živ, še vedno je neka ideja. Upam, da bo tako, da se pri nas spet igral evropski rokomet.

 

 

Ali na letošnjem finalu pokala imate svojega favorita?

  • Če bi bil Slovenj Gradec zraven, bi ga imel. Ker pa ga ni med finalisti, pa pravim, naj zmaga najboljši.

Letos se je prvič zgodilo, da finale pripravljajo trije klubi skupaj, poleg Celja in Velenja še Slovenj Gradec. Svoj delež pa je dodala še MOSG. Zanimiv pristop, ki kaže na nov trend v slovenskem rokometu. Brez slepega klubaštva, v spodbudnem sodelovanju. Ga podpirate?

  • Ja, absolutno ga podpiram. Še pred kandidaturo smo se dobili s Celjem, Velenjem in skupaj smo se dogovorili za ta projekt. Glede na to, da bo turnir v Slovenj Gradcu, za nas prinaša dodatne stroške, finančne in organizacijske napore. Ampak odločili smo  se zato zgodbo in jo bomo izpeljali, kot je treba. Prav je, da smo v Slovenj Gradcu pripravili ta spektakel. Verjamem, da se nam bo obrestoval.

 Bi sodelovali v  organih RZS, če vas kdo povabi?

  • Zanimivo vprašanje. Zagotovo bi sodeloval v lokalnem okolju, morda tudi višje. Ampak vse je odvisno od mojih številnih obveznosti. Moja služba je štiriindvajset ur na dan, vprašanje je, kako bi potem lahko hodil na te dogodke. Nikoli pa ne bi rekel, da ne bi sodeloval, kolikor bilo v okviru možnosti.

Hvala za pogovor. V soboto in nedeljo se vidimo v športni dvorani.

  • Tako je, zmaga pa naj najboljši.

 

Ivan Praprotnik