Razmislek o naši rokometni prihodnosti (Devetmetrovka #28)

Do konca Liga NLB slovenske rokometne lige so preostala le še tri kola. S slovenjgraškega stališča to pomeni, da sta pred nami še dve težki gostovanji – v Škofji Loki in v Trebnjem, ter zadnje dni maja še domača tekma z evropskim Gorenjem iz Velenja. Podobno kot lani, se nam vsaj na papirju, spet ponuja četrto mesto, a bo to tokrat težje dosegljivo kot lani. Prvič zato, ker že to soboto gostujemo pri Loki, ki je te dni sporočila, da gre v Evropo, če se tja uvrsti. Nekaj časa nazaj je bilo namreč slišati, da se Gorenjci »ne bodo šli tekem v Evropi«, zdaj pa so si premislili. Če bi jih mi hoteli prehiteti, bi jih morali tudi to soboto premagati v njihovi dvorani in nato računati še na zmagi ali vsaj kakšno točko s Trimom v gosteh in z Gorenjem doma. Bolj realno kot računati na četrto mesto je vsaj zadržati šestega, težko si predstavljam, da bi Slovenj Gradec iz tekme za prvaka izločil Trebanjce na njihovem igrišču.
 
 
Morda bo kdo rekel, da takšen razmislek ni najbolj športen, prepričan pa sem, da je realen. Vodstvo RK Slovenj Gradec se ta čas bolj kot s prihajajočimi tremi tekmami ukvarja s sestavljanjem ekipe za sezono 2022-23. Trener Ivan Vajdl je, zvest svojim športnim načelom, sicer prepričan, da se je vredno boriti do samega konca prvenstva, a je po drugi strani tudi realist, ko pravi, da zaključek prvenstva ne bo nujno ravno po naših notah. Sploh ne bi izpadlo tragično, če bi na primer v soboto – na dan večnega derbija med Celjem in Gorenjem v Zlatorogu, Slovenj Gradec izgubil v Loki. In čez dva tedna v Trebnjem. Stroga sredina lestvice je pravzaprav naša letošnja realnost. Bi pa bili v igri za jesen v Evropi, če bi boljše odigrali jesen 2021. Dogodki in dosežki iz bližnje preteklosti pa bi lahko bili šola za čas, ki prihaja in v katerem bi vsi slovenjgraški rokomet radi postavili za korak dva proti vrhu. Slovenj Gradec je lačen rokometa in uspehov našega kluba.
 
Bolj kot o letošnjih zadnjih treh kolih bi, takšnega mnenja sem, morali v Slovenj Gradcu razmišljati o strategiji razvoja kluba. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali še bolj jasno in konkretno ovrednotiti šolo rokometa, iz katere bi, tako kot na primer v Velenju, čez čas črpali večino članskega igralskega kadra. Tak koncept je trajnejši od tistega, ki svojo obstojnost gradi na nenehnem iskanju igralcev po Sloveniji in tudi širše. Tudi odnos matičnega okolja do kluba in rokometa nasploh bi bil poslej lahko še precej boljši, saj bi se vse številnejši navijači še bolj poistovetili s člansko ekipo, ki je vedno kakovostni vrh ali svetilnik vsakega kluba.
 
Težko bi bilo pričakovati, da bi se prav Slovenj Gradcu v zadnjih treh kolih uresničile vse želje, drugim pa ne. Jaz bi bolj kot na tri zadnje tekme članskega prvenstva raje pogledal v kadetsko in mladinsko ekipo, v katerih po dobri sezoni »diši« po novih slovenjgraških rokometnih močeh. Kaj slovenjgraškemu rokometu ponuja trener teh kategorij Martin Podstenšek? Koliko mladih fantov se bliža članskemu moštvu, koliko talentov je med njimi, koliko je takšnih, ki bi svojo športno kariero vezali za ime RK Slovenj Gradec. Tudi v športu je po novem tako, da dobri igralci hitro končajo v bolj obetavnih in športno bolj uspešnih klubih. A nekaj teh kajpak mora ostati za nas, ki se z rokometom ukvarjamo že skoraj sedemdeset let. Več mladih bo v naših vrstah, več jih bo ostalo doma in potem ne bo problem, če kdo od njih gre drugam. Slovenj Gradec je že od nekdaj veljal za klub, ki svojim talentom ni onemogočal napredka drugje. Kar nekaj fantov je svoje športne in tudi druge cilje doseglo v Sloveniji in tudi tujini.
 
 
Za takšen, nekoliko bolj neobičajen razmislek pred tekmo v Loki sem se odločil z namenom, da bi vse, ki se v našem mestu ukvarjajo z rokometom, še bolj usmeril k razmisleku o prihodnosti tega športa v Slovenj Gradcu. Tudi v športu je tako kot na mnogih drugih področjih, ko so uspehi večinoma rezultat načrtnega dela, dolgoročne strategije. To ni nov recept, to je preizkušen model, ki ga bolj ali manj obvladajo v vseh rokometnih okoljih v Sloveniji. Klubi v naši državi nikoli ne bodo tako bogati, da bi za svoje članske ekipe kupovali igralce v tujini, temveč se bodo, tudi za tekmovanja na najvišji ravni, morali nasloniti na svoje moči. Dandanes je za mlade, vključno z ligami za dečke vseh kategorij, toliko tekmovanj, kot jih ni bilo še nikoli. To bi morali še bolj izkoristiti tudi v Slovenj Gradcu. Rek, da množičnost vedno prinese tudi kakovost, zagotovo drži.
 
Od septembra lani, ko se je začela NLB liga, smo iz tedna v teden predvsem računali, kaj nam bodo prinesle prihajajoče tekme. Velikokrat smo bili zadovoljni, kdaj tudi ne. Takšno kot je življenje, je tudi šport. So vzponi in padci, vse skupaj pa je le šport, v katerem vsi iščemo predvsem uspehe, zmage. Kar se mi zdi še najpomembnejše, je dejstvo, da je Slovenj Gradec vedno bil svojimi rokometaši. V dobrem in slabem. Gledalci so vedno znali pozdraviti uspehe in tudi stopiti na stran igralcev, tudi ko ni šlo po naših načrtih. Igralci članske ekipe Dobaj, Štumpfl, Jezernik, Cvetko, Levc, Šol, Golčer, Svečko, Kotar, mladi Majcen, Smolnikar in Krajnc ter drugi, so vedno imeli našo podporo in pomoč. Oni so z veseljem igrali, nam privoščili lepe športne trenutke, mi pa smo se jim oddolžili z vnetim navijanjem.
 
Želim si – prepričan sem, da je to tudi vaše pričakovanje, da bi Slovenj Gradec prihodnja leta še bolj sobival z rokometom. Vsi si želimo napredek, a vsakdo od nas bo moral nekaj prispeti za udejanjenje teh načrtov. Naj zadnje tekme tako pri članih in vseh mlajših kategorijah izzvenijo v tem prepričanju.
 
A ker nikoli nismo brez športnih motivov, sem pred zadnjimi tremi krogi NLB lige Vida Levca vprašal, kaj pa vseeno lahko pričakujemo od zadnjih treh tekem. Bomo četrti? »Mi igralci se ne obremenjujemo več z razmišljanji o končni uvrstitvi. Na žalost smo mi svoje priložnosti izpustili iz rok lani jeseni, ko smo nepričakovano izgubili nekaj točk. Mislim, da je Loka realno najbližja četrtemu mestu, mi pa bomo tudi sobotno tekmo odigrali zavzeto. Zadnji dve s Trimom in Gorenju pa bosta sproščeni in morda nam tam kaj uspe. Bolj za spodbudo in boljši začetek novega prvenstva,« je rekel Vid Levc, ki je sodelovanje s slovenjgraškim klubom podaljšal še za eno sezono. Preudaren razmislek, tudi jaz se strinjam.