Zadovoljni, a bi lahko bilo boljše

Za nami je jesenski del prvenstva v prvi slovenski rokometni ligi, zdaj ji pravimo Liga NLB. Slovenj Gradec je po trinajstih kolih na solidnem osmem mestu z enajstimi točkami, kar je kar nekaj manj od pričakovanj. V primerjavi z lanskim prvenstvom, ko smo po prvem delu lige bili četrti – tak je bil tudi letošnji načrt predsednika Sama Lampreta, imamo točkovni in siceršnji primanjkljaj. Tega nismo imeli v načrtu, a je tukaj in se moramo z njim sprijazniti. Praznični dnevi in premor pred drugim delom prvenstva so priložnost, da analiziramo tekmovalno jesen, vidimo, kaj je bilo dobro, kaj slabo in kaj bo potrebno storiti, da bo pomlad boljša. Da se bo našem računu znašlo več točk in da bomo na koncu vsaj šesti, sedmi. Za kaj več v tej sezoni, realno, ne bo več priložnosti. Biti četrti bodo letos najbrž ostale le sanje.
 
Nobena skrivnost ni, da smo točke »prodajali« predvsem na začetku prvenstva. Pri tem imam v mislih tekme z Dobovo doma ter s Šmartnim v gosteh. Če bi iz teh dveh tekem imeli štiri točke več, in če s Koprom ne bi dobili le točke, bi na koncu jeseni bili peti, šesti, s 16 točkami, kot Loka, ki je presenečenje prvega dela prvenstva. Potem bi vsekakor lahko bili zadovoljni in bi pomlad lahko kovali načrte tudi za četrto mesto. V tem primeru bi bili le točko za državnimi prvaki iz Velenja. Hitra analiza nam tudi pove, kaj bomo spomladi morali delati boljše in bolj dosledno, da bomo boljši.
 
Predvsem si ne bomo smeli privoščiti neprepoznavnih tekem v domači dvorani. Vse ekipe, tudi vodilno Celje, so priznale, da so se na nek način bale srečanj z nami v Slovenj Gradcu. A naša vrsta, dokler se na polovici ni popravila v formi, tega ni znala izkoristiti. Verjamem, da se strokovni štab s trenerjema Vajdlom in Sovičem zaveda šibkih točk ekipe, ki zanesljivo ima vsaj za dvajset, trideset odstotkov večji potencial. Kar nekaj kol smo porabili, da smo se prebudili iz tako imenovane cone dobja in pristali v realnem okolju letošnje lige NLB. Ta izkušnja nas je stala vsaj petih, šestih točk in takšnih nastopov bi se v nadaljevanju morali ogniti.
 
Jeseni smo odigrali trinajst tekem, od tega osem dom in pet v gosteh. Spomladi bo ravno nasprotno, doma le pet petem, zunaj osem. To je za moštvo, ki je znano po tem, da zelo niha v formi, slaba napoved, še posebej, ker še vedno imamo apetite po skoku na lestvici. A pustimo se presenetiti, tako kot lansko jesen, ko je bil Slovenj Gradec hit jesenskega dela. Ekipo za to imamo, potrebno bo le »zložiti kocke« v novem, prenovljenem tekmovalnem načrtu. Kaj bo treba popraviti, dopolniti in spremeniti, prepustimo strokovnemu vodstvu moštva in vodilnim v klubu, povedal bom le, kaj – gledano s tribune, manjka Slovenj Gradcu.
 
 
 
 
Najbolj preprosto povedano, dajemo premalo in dobivamo preveč golov. Zato nam manjkajo točke in razlika v golih ni ravno prepričljiva. To v prenesenem pomenu pomeni, da bo potrebno izboljšati igro v obrambi in v napadu. Torej nasploh boljše igrati. Od domačih tekem to jesen bi za primer lahko dal srečanja z Branikom, Slovanom in Loko, pa tudi s Trimom. To so bile tekme, v katerih niso uživali le fantje v belo-modri opravi na igrišču, temveč tudi gledalci na tribuni. Za letošnjo jesen bi lahko rekli, da smo bili izrazito domače moštvo, saj smo v osmih tekmah v svoji dvorani osvojili devet točk. Torej dobro točko na tekmo. Če takšen trend prenesemo na drugi del prvenstva, bi na koncu imeli komaj kakšno točko več od dvajsetih
 
Zdi se, kakor da smo jeseni, za razliko od prejšnjega leta, prevečkrat pokleknili na tujih igriščih. Edini par točk z gostovanj je prišel iz Ivančne Gorice, dve pa smo edini letos prav mi pustili v Šmartnem. Eden od navijačev mi je pred časom dejal, da smo kot nekakšno dobrodelno društvo, pri čemer je imel v mislih tekmo v Šmartnem. Zasavci so svoji dve edini točki v zadnji sekundi tekme osvojili prav proti Slovenj Gradcu. Zdi se, da nekako ne moremo prav igrati v gosteh. Kakovost ekipa ni ovira za to, mora biti nekaj drugega. Motiv? Odgovorov je več, poiskali pa jih bodo v trenerskem štabu in vodstvu kluba. Pomagali bodo zagotovo tudi navijači, ki ekipo zvesto spremljajo tudi na gostovanjih in ji vedno želijo le najboljše. Malo pa smo jeseni imeli tudi smole. Izgubili smo v Ormožu in Ribnici, ki sta v drugem delu prvenstva zelo popustila, z nami pa sta igrala še zelo zavzeto. S Celjem smo izgubili s preveliko razliko, s Trimom v zadnjih desetih minutah, v Velenju pa drugega od poraza niti nismo pričakovali. Kot da niti nismo verjeli, da lahko naredimo kaj več.
 
Ekipa se bo spomladi okrepila z novim srednjim zunanjim igralcem. K nam prihaja Miha Kotar iz ljubljanskega Slovana, brat trebanjskega asa Marka Kotarja. Trebnje so namreč znane kot valilnica prav srednjih zunanjih igralcev, od tam sta tudi Zarabec in Skube. Zraven pa spomladi ne bo velikega borca, odlične pivota Davida Svečka. Fant mora na operacijo kolenskih križnih vezi Želimo mu da čimprej okreva in se vrne k delu, ki ga ima tako zelo rad.
 
Ob koncu leta vsem, članskemu moštvu, strokovnemu vodstvu, šefom kluba in navijačem, ki že komaj čakajo na nadaljevanje prvenstva, želimo zdravo, zadovoljstva in sreče polno novo leto 2022. iste želje imamo tudi za vse mlade belo-modre bojevnike in njihove trenerje in vse, ki ste kakor koli pripomogli, da smo leto 2021 uspešno pripeljali do konca.
P. S: Če bi letošnjo jesen že moral izraziti s številčno oceno, bi ji pripisal -3. Tisti minus na začetku je zaradi poraza v Šmartnem, sicer pa je bila polsezona dobra nekako v skladu za realnostjo. Vsi si želimo in bomo delali za to, da bo pomlad boljša.