Velenje, potem na počitek (Devetmetrovka #17)

V petek, namesto v soboto, gremo v Velenje »poravnat račune« z Gorenjem. Sosedje, aktualni državni prvaki, nas čakajo v »nizkem štartu.« Tudi njim, nam pa tako ali tako, letošnjo jesen ne cvetijo rožice; Velenjčani imajo petnajst točk, mi enajst. Kolo pred koncem prvega dela prvenstva Gorenje za vodilnim Celjem zaostaja za osem, za Trimom (s tekmo manj) pa za pet točk. Mi jih imamo enajst in smo (zaenkrat) v zlati sredini, iz katere bi se spomladi radi prebili bolj pod vrh. Se bodo Velenjčani v petek zvečer za vse izpuščeno znesli nad nami, ali pa jih mi lahko presenetimo? Vprašanje za milijon dolarjev, na katerega bomo odgovor dobili v petek najkasneje ob 20. uri.
 
Slovenj Gradec in Gorenje sta moštvi, ki se med štirinajsterico slovenskih ligašev, najbrž najboljše poznata. V Slovenj Gradcu igra kar nekaj fantov z velenjskim naslovom, na čelu velenjske škvadre pa je direktor in podjetnik iz Slovenj Gradca Janez Gams. Na velenjski klopi sedi slovenjgraški zet Zoran Jovičić; oba sta tudi igrala za naš klub. Skozi zgodovino je tudi kar nekaj fantov iz Slovenj Gradca igralo za Šoštanj, kasneje Velenje in Gorenje, začenši s Porijem, Potuškom, Potočnikom, Gjurinom, Gamsom itd. Za kratek čas se je v Šoštanju ustavil tudi letos umrli slovenjgraški doktor rokometa Zvonko Verčkovnik-Vovk. Zdaj pa naše fante trenirata Velenjčana Ivan Vajdl in Sebastjan Sovič. S Šoštanjem, ki se je kmalu po dograditvi Rdeče dvorane preselil v Velenje in postal Gorenje, smo, kljub temu, da smo bili goreči nasprotniki, vedno zelo korektno sodelovali. Pomembni vlogi na sosednji strani sta takrat imela predsednik Franc Plaskan in trener Miro Požun.
 
Oba kluba sta se v tridesetih letih samostojne Slovenije izmenjavala »v vodstvu.« Še za časa Preventa smo bili nekaj let v prednosti Slovenjgradčani, potem pa nam je zmanjkalo sape in smo se večkrat morali potrjevati tudi v prvi B ligi. Zdaj smo oboji standardni v NLB prvi slovenski ligi, s tem da se sosedje iz Velenja nenehno potrjujejo tudi v evropskih tekmovanjih. Ob tem sem se spomnil prvega srečanja Gorenja in Slovenj Gradca jeseni leta 1991, torej pred tridesetimi leti. V derbiju v Rdeči dvorani smo takrat slavili Slovenjgradčani z 22 : 23. Ali se bomo s tem podatkom tolažili v petek zvečer?
 
»V petek zna biti zanimiv sosedski derbi, čeprav mi ta čas nismo na ravni, da bi tej tekmi lahko rekli derbi. Mi si želimo predvsem odigrati dobro tekmo, biti enakovredni z domačini. Če nam bo to uspevalo, znamo ujeti soliden rezultat,« je najprej dejal Velenjčan na slovenjgraški klopi Ivan Vajdl. Sodelovanje med Slovenj Gradcem in Velenjem, tudi pri posoji igralcev, je uspešno in zelo konkretno. Naj spomnim, da sta se v Slovenj Gradcu kalila tudi Rok Ovniček, zdaj igralec francoskega Nantesa, in Gorenjevo desno krilo Kenan Pajt. Slednji še zdaj spremlja našo spletno stran in fante, ko jim ne gre, spodbuja in se veseli tudi zmag Slovenj Gradca. »Upam, da bo tako tudi v bodoče, hkrati pa si želim, da bi v Slovenj Gradcu iz domače šole prišlo več obetavnih rokometašev. Kakšna bo petkova tekma? Oboji se zelo dobro poznamo in vemo, od kod pretijo največje nevarnosti«, je rekel Vajdl.
 

 
 

 
Vprašam ga, če ga v petek ne bo v Slovenj Gradec. »Ne, tokrat pa res ne. To je edini termin v sezoni, ko bom imel bližje na tekmo, ko ne bo treba na pot. Zdi se mi, da smo prišli do točke, ko eni in drugi že komaj čakamo na počitek. Oboji smo načeti tudi s poškodbami, minulo soboto se je pri nas že drugič poškodoval David Svečko. Vsi upamo, da bo drugi del prvenstva spet pripravljen,« je rekel Vajdl, ki pa o rezultatu v petek ni rekel nobene. Zmage ne bi bilo preudarno napovedati, prognozirati poraz pa tudi ni v redu. Če bi bilo tako, tekem ne bi bilo treba igrati. Tudi rokomet pa se igra (tudi) za gledalce.
 
Vajdl je s prijaznimi besedami na reprezentančne priprave pospremil tudi Vida Levca. »Verjamem vanj in mu želim, da postane stalni reprezentant, da svojo kakovost pokaže že na bližnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem in Slovaškem. Z letošnjimi nastopi, predvsem z igro v obrambi, je dokazal, da je zelo napredoval in da si je vpoklic v reprezentanco tudi zaslužil,« je o Vidu Levcu rekel njegov klubski trener Ivan Vajdl.
 
Zna biti, da bomo po tekmi v Velenju na lestvici zdrsnili za kakšno mesto. A to bo potrebno že na začetku drugega dela prvenstva zanesljivo nadoknaditi. V našem taboru optimizma pred tekmo v Velenju ne manjka. Športni direktor Slovenj Gradca, do polovice tega leta tudi igralec in kapetan Borut Ošlak, pravi, da gredo fantje za konec polsezone v Velenje po zmago. »Vemo s kom igramo, z državnimi prvaki. Lepo bi bilo, če bi jih presenetili, hkrati pa vemo, da se bodo tudi oni na nas dobro pripravili. Zakaj pa mi enkrat ne bi pripravili presenečenja,« je rekel slovenjgraški športni direktor Borut Ošlak, ki pri gospodarskih poslih tudi vse bolj intenzivno sodeluje z Gorenjevim direktorjem Janezom Gamsom. Narava poslov pa je takšna, da se to na igrišču nikoli ne pozna. Tako je tudi prav in korektno, le tako bodo vsi sodelujoči ostali športniki od glave do pete.
 
Kaj pa pravijo belo-modri bojevniki, ki se bodo v petek ob 18. uri zvečer »fajtali« s favoriziranimi Velenjčani. Žan Šol je odločen: »Gremo zmagat, gremo po prepotrebni dve točki. Dobro se poznamo, presenečenj ne more biti. Eni in drugi smo tudi že precej utrujeni, dajejo nas poškodbe, a tekmo v Velenju bomo seveda še zmogli. Recept je igrati borbeno v obrambi, v napadu pa strpno, s čim manj napakami. Morda se nam enkrat spet posreči odigrati boljšo tekmo. Komaj že čakam na prvi sodnikov žvižg v petek,« je sklenil Žan Šol, ki je zadnjih nekaj tekem spet odigral zelo dobro in je bil tudi strelsko zelo razpoložen.
 
P. s.: minulo nedeljo popoldan sem si v slovenjgraški športni dvorani ogledal tri tekme naših naraščajnikov, mlajših dečkov A, kadetov in mladincev. Bil sem prijetno presenečen, v vseh selekcijah sem videl borbene in talentirane fante in tri zmage. Tega seveda ne bilo brez predanih trenerjev: Martina Podstenška, Aleša Germana, Žige Lesjaka, Roka Krevsa in drugih. Ko boste slišali za brata Štaleker, Majcna, brata Jeromel, mlajšega Soršaka, ne bodite presenečeni. Jaz sem bil presenečen, koliko rokometa že znajo…O njih bomo kaj več napisali zdaj, ko bo konec članske lige.