Kdaj se boste zbudili? (Devetmetrovka #6)

Takšna in podobna vprašanja te dni kar dežujejo na naš rokometni naslov. V Šmartnem pri Litiji minulo soboto je naša članska ekipa izgubila z golom razlike. Boljše poučeni navijači vedo povedati, da je bil to naš drugi poraz v katerem smo gol, ki nam je odnesel točko, spet dobili v zadnji sekundi, spet z levega krila. Podobno kot proti Dobovi v prvem kolu. In obakrat so naši »krvniki« v svojih vrstah imeli igralca kola, v srečanju z Dobovo je to bil njihov najboljši strelec Šafranko, v Šmartnem pa njihov vratar Muratović. Mar bo obveljalo pravilo, da bo vsaka ekipa v srečanju s Slovenj Gradcem – če bo zmagala, v svojih vrstah imela igralca kola? Za zdaj nam ne kaže ne posebej dobro ne čisto slabo. A naša pričakovanja pred začetkom prvenstva so bila višja. Kdaj se bomo zbudili, nas sprašujejo številni navijači, ki romajo z nami na gostovanja, ali pa zahvaljujoč tehniki, gostujoče tekme spremljajo kar preko svetovnega spleta. Že v soboto proti Kopru?
Naš in koprski klub imata v svoji nedavni zgodovini približno enake izkušnje. Vsi se še spomnimo gospodarskega velikana Preventa, pa tudi uspešnega koprskega podjetja Cimos. Prevent Slovenj Gradec in Cimos Koper sta bila lep čas v vrhu slovenskega rokometa, a ko je njunima pokroviteljem začelo iti slabše in sta oba končala v stečaju, smo eni in drugi morali začeti na novo. Mi z letnico 2011, oni z letnico 2013. Zdaj smo spet tam, kjer pač smo. Veliki podjetji nista preživeli, kluba sta začela znova in se vsako leto znova podajata v boj za mesta v zgornji polovici prvenstvene lestvice NLB lige.
Po štirih kolih ne Slovenj Gradec ne Koper še nista »na pravih obratih. Mi imamo štiri točke – lahko bi jih imeli osem, Koprčani pa so pri dveh. Oboji bi se čimprej radi prerinili v ospredje prvenstvene lestvice. Posebej Slovenj Gradec bi se po nesrečnem in nespretnem porazu v Šmartnem, ki ga navijači ne morejo prav razumeti, moral postaviti na noge. Nobena skrivnost ni, da je bilo minule dni v pisarnah in na igrišču slovenjgraške športne dvorane kar nekaj zelo odkritih in spodbujevalnih pogovorov na relaciji vodstvo in igralci. Vsak je imel možnost povedati, kaj ni prav in kaj bi bilo vredno spremeniti. Tekma, kakršna je bila v Šmartnem, se zlepa ne sme ponoviti. Potem ko so Zasavci po prvih minutah v spletnih komentarjih že terjali menjavo trenerja Šmartna – Slovenj Gradec je povedel s sedmimi goli, smo vsi pričakovali gladko zmago. A glej ga zlomka, Šmartno z mlado in srčno ekipo prekosilo našo izkušeno vrsto. Potrdilo se je pravilo, da je tekme konec takrat, ko to označi sirena, in ne takrat, ko bi si to želelo katero od moštev, v tem primeru Slovenj Gradec.
Takšne (slabe) tekme imajo kdaj skoraj vsi klubi. Se zgodi, akterji znajo reči, nismo bili pravi. To je sodoben in priročen izgovor, manjka samo še dodatek, da »gremo tekmo po tekmo,« potem pa pridemo na svoje. Če pridemo, če ne, pač ne. V taboru Slovenj Gradca so minule dni vsi in vsak zase poskusili priti do odgovora, kaj je narobe, da se nam zgodi Šmartno. Po odličnem začetku, ko bi naivnež pričakoval, da bodo domačini podpisali kapitulacijo in odšli v slačilnico, smo doživeli hladen tuš. Cel drugi polčas nas je počasi zmanjkovalo in nismo našli načina, da bi se uprli vse bolj razigranim Šmarčanom. Pravijo, imamo kvaliteto, imamo moštvo! Kaj nam torej manjka? Samozavesti, borbenosti, odgovornosti? Odgovor na ta in druga vprašanja, povezana s člansko ekipo RK Slovenj Gradec, nam bi utegnila dati že sobotna tekma s Koprom. A ne pozabimo, tudi Koprčani bodo v Slovenj Gradcu poskusili nadoknaditi izgubljeno v prvih štirih kolih.
Gredo naši fantje v tekmo s Primorci na novo mobilizirani, smo vprašali športnega direktorja, donedavna igralca in kapetana Borut Ošlak. Direktor je v prvem spletnem odzivu rekel, da bomo storili vse, da se izkopljemo iz te godlje. Kaj so odgovorni delali minule dni? Borut Ošlak: »Pogovorili smo se z vsemi igralci in trenerji. Upam, da smo v ekipi uspeli prebuditi tekmovalnega duha in tudi odgovornost. Na koncu bodo vsi akterji morali na igrišče s čistimi glavami, tudi bolj borbeni in odgovorni. Moramo začeti zbirati točke,« je na kratko rekel Borut Ošlak.
Včasih je tudi v Slovenj Gradcu bilo tako, da ni bilo denarja, a smo s točkami dobro shajali. Klub je zdaj finančno stabilen, točk pa ni toliko, kot smo jih pričakovali. Se je v ekipi cona udobja iz pisarn in slačilnice prenesla na igrišče? O coni udobja na igrišču bomo lahko govorili takrat, ko bodo naši fantje spet z lahkoto polnili nasprotnikov mreže in ko bodo – kar sicer znajo, zaklenili obrambo in razbijali nasprotnikove napade. Takih pripravljalnih tekem pred začetkom prvenstva je bilo kar nekaj, le kam se je izgubila takratna volja? Vsa slovenjgraška športna in rokometna javnost pričakuje, da bi se trend nesrečnikov obrnil v trend zmagovalcev. Verjamem, da se trener Vajdl in vsi igralci le zavedajo, kje so in kam hočejo. Pustili smo jih, da se o tem sami odkrito pogovorijo in odgovorijo na tekmi s Koprom.
Sprejmemo vse, tudi poraz, le neodgovornosti in malodušja ne, bi rekli navijači. Smo koga s tem vendarle prebudili in mu vrnili samozavest ter odgovornost?
P. s.: po sobotnem razočaranju nad tekmo v Šmartnem sem si v nedeljo doma ogledal tekmo kadetov z novomeško Krko. Ne toliko nad zmago s 37: 36, sem bil navdušen nad prizadevnostjo fantov obeh ekip. S kakšnim veseljem so vihrali po igrišču, da bi rad gledal še podaljšek. Bi se kdaj tudi starejši kaj naučili od mlajših? Posebej sem si zapomnil domače desno krilo s priimkom Vovk, ki je dal trinajst golov iz trinajstih metov. Toliko za spodbudo, morda v premislek. Kakor to kdo vzame…
 
Avtor: Ivan Praprotnik