Predsednik Lampret spregovoril o prihodnosti kluba

Slovenj Gradec tako po tradiciji kot po zanimanju za ta šport spada v sam vrh slovenskega rokometa, kdaj pa bo tam, pa je odvisno od celotne skupnosti, vsakdo, vsak sleherni navijač, podjetje, lokalna skupnost …,

lahko doda svoj kamenček v mozaik družine #bojevnikizamestomiru. Sami si v prihodnosti želimo še bolj polne dvorane, z dodatnimi vadbenimi površinami pa še več otrok na igrišču, kar pa bo posledično prineslo to, o čemer sanjamo. Močno domačo ekipo v samem vrhu slovenskega rokometa. Že prihodnjo sezono bo ekipa precej bolj domača, tu so v prvi vrsti Levc, ŠolOšlakCvetkoBanfroŠtumpfl, Ošlovnik, Soldo, že domači Lesjak, na nek način tudi Dobaj, ter seveda produkti domače šole, ki so že v pretekli sezoni okusili slast igranja v prvi ligi: Bulovič, Lampret, brata AndrejAljosa YankovskyyVeršovnik, in novi val, ki ga trener Sebastjana Soviča že vidi v perspektivi za postopno priključitev: brata Soršak, Petrič, Smolnikar, Pandev, Krajnc, Večko ter številni ostali mladi fantje, ki s pristopom in borbenostjo že glasno opozarjajo nase.

 

Samo Lampret, predsednik Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011, obstanek članske ekipe v prvi rokometni ligi in uvrstitev na deveto mesto ocenjuje kot izjemen uspeh. Ponosen je, da jim vedno uspe napolnili domačo dvorano, da so tekme dogodek za celotno družino in da šteje še kaj drugega kot športni rezultat. Za naslednjo sezono napoveduje ekipo, okrepljeno z domačimi igralci.

Letošnje sezone je bilo uradno konec 26. marca, ko ste v Združenju prvoligašev soglasno potrdili, da se tekmovanje v ligi NLB prekine in se upošteva stanje na lestvici na ta dan. Kako je potekala razprava o tem? Se je sploh omenjala kakšna druga možnost glede razpleta sezone?

V igri je bilo nekaj različnih variant, na koncu je soglasno prevladala ta sprejeta. Menim, da je to bila zelo smotrna odločitev, saj smo s tem obvarovali predvsem zdravje igralcev, ki bi se po tem daljšem premoru težko kar preko noči vrnili v tekmovalni ritem, zagotovo smo s tem zaščitili tudi gledalce in seveda zreducirali stroške klubov na minimalno možne ter s tem ohranili možnost za preživetje manjših sredin, kamor spada tudi Slovenj Gradec.

 

Končni vrstni red je torej poznan, ni pa jasno, v kakšni obliki bo potekalo tekmovanje v ligi NLB v prihodnji sezoni. Niti ni jasno, koliko ekip bo nastopalo v prvoligaški konkurenci. Predlog, ki ste ga oblikovali v Združenju prvoligašev, da ne bi izpadla nobena ekipa, liga NLB pa bi se posledično razširila na 14 ekip, so nižjeligaši zavrnili. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Kvaliteta slovenskega rokometa se iz leta v leto povečuje, tako je recimo v lanski sezoni, ko smo se superiorno uvrstili v prvo ligo, bilo za napredovanje v igri kar 5–6 kvalitetnih ekip, ki so se že takrat lahko enakovredno kosale z ekipami iz prve lige. Prav gotovo je tudi letošnja 1. B-liga ena kvalitetnejših in menim, da bomo s 14 klubi dobili še več kvalitetnih tekem, hkrati pa, kar je zelo pomembno, več mladih domačih igralcev bo dobilo priložnost za igro.

 

Članska ekipa je pod vodstvom Sebastjana Soviča osvojila deveto mesto, kar je za novince med prvoligaši zelo dober dosežek. Vrsto let se je, ob redkih izjemah, namreč dogajalo, da so novinci v ligi NLB takoj izpadli v nižji rang tekmovanja. Zagotovo ste zelo ponosni na osvojeno deveto mesto …

Gre za izjemen uspeh tako ekipe kot kluba. Vedeti morate, da smo z enim najmanjših proračunov v Sloveniji vedno napolnili domačo dvorano in da nas ni popolnoma nadigral nihče. Do prekinitve smo se dvigovali v formi in zagotovo bi šli lahko še samo višje. Nenazadnje smo bili tudi v pokalu med kandidati za uvrstitev na FINAL 4, ki bi ga v tem primeru poizkušali organizirati v Slovenj Gradcu, kar bi bilo še eno lepo darilo za naše zveste navijače.

 

Kako pa ste zadovoljni z dosežki vaših mlajših selekcij? Tudi mladinci so bili v letošnji sezoni novinci med prvoligaši in tudi oni so osvojili deveto mesto ter si tako zagotovili obstanek. Tekmovanja v ostalih selekcijah pa pravzaprav niso bila odigrana do te mere, da bi lahko govorili o končnih uvrstitvah. Kljub temu pa ste dobili dovolj dober vpogled v delo z mlajšimi v vašem klubu …

V mlajših selekcijah beležimo povečevanje vpisa in prav tako smo bili bolj ali manj v vseh kategorijah do prekinitve v igri za najboljše rezultate, ki pa niso v prvem planu. Otrokom je potrebno vcepiti vrednote in navade, ki jih bodo delale boljše ljudi in jim pomagale v nadaljnjem življenju in kasneje poklicnih karierah. Iskrene čestitke tudi mladinski ekipi, ki se je po začetnem krču dobro sestavila, fantje in trener so verjeli v skupni uspeh in zato končni rezultat ni mogel izostati.

 

Če se vrnemo k članski ekipi; že v letošnji sezoni so varovanci Sebastjana Soviča dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z ekipami, ki so se uvrstile tik pod vrh. V mislih imam predvsem tekmi v domači dvorani proti Ribnici in Trebnjemu, ko so Slovenjgradčani ostali le za las prekratki. Težko se je znebiti občutka, da bi se lahko z nekoliko več športne sreče zavihteli še kakšno mesto višje. Verjetno bo to cilj za prihodnjo sezono?

Sreča zmeraj spremlja hrabre. Naša ekipa pa je zelo hrabra, še posebej pred takšnim avditorijem, kot igra vsako domačo in tudi precej gostujočih tekem. Očitno je za to, da v prvih krogih "odneseš skalp" tako renomiranim ekipam, potrebno še nekaj več. Smo optimisti, rastemo iz dneva v dan, tedna v teden in pridobivamo vse potrebne izkušnje, da bomo tudi takšne tekme pripeljali z zmago ob zadnjem sodnikovem žvižgu.

 

Tekme v Slovenj Gradcu so zelo dobro obiskane, navijaška skupina Orli pa s pomočjo slovenjgraških ljubiteljev rokometa vedno ustvari zelo dobro vzdušje. Vendar pa dogajanje na tekmah vašega kluba ni omejeno samo na igrišče in tribune, vedno namreč pripravite tudi veliko spremljevalnega dogajanja. Nam lahko poveste še kaj več o tem …

To je tisto, kar šteje. Že nekaj let zavestno delamo na tem, da so naše tekme dogodek za celotno družino in da šteje še kaj drugega kot športni rezultat. Seveda imamo vsi radi občutek, ko domača ekipa zmaga, iz izkušenj preteklih dveh let pa vidimo, da pri ljudeh šteje tudi pripadnost, občutek poistovetenja, medsebojnega druženja, povezanosti … Zelo pomembno je, da otroke spravimo na in tudi ob igrišča, kjer imajo varno okolje za druženje, uživanje in odraščanje.

 

Le nekaj dni po uradnem koncu sezone ste že potrdili nekaj kadrovskih sprememb v članski ekipi. Dejali pa ste tudi, da jih nekaj gotovo še sledi. Lahko našim bralcem razkrijete kaj več o teh spremembah? In pa še vprašanje glede Sebastjana Soviča – glede na uspešno minulo sezono bo verjetno tudi v prihodnji skrbel za odlično delo v članski ekipi?

Sebastjan Sovič ni vprašanje. Vedno, ko je bilo najtežje, je prišel v Slovenj Gradec in "nastavil svojo glavo", da je zaščitil te mlade fante in klub. Sebastjan ima v našem klubu posebno mesto in tako mora ostati. Kot verjetno že veste, v naše mesto prihajata dva "izgubljena sinova", nekdaj mladinska reprezentanta in zagotovo fanta, ki bosta slovenskemu rokometu še veliko dala. Tako Levc kot Šol prihajata iz enega uspešnejših klubov v letošnjih evropskih tekmovanjih – RK Gorenje Velenje. V paketu z njima prihaja tudi kapetan mladinske reprezentance velenjčan Gašper Dobaj. Vseeno pa ekipa s sprostitvijo mesta tujca ostaja v finančno podobnih okvirjih, bo pa zagotovo še dodatno pridobila na borbenosti, enotnosti in domačnosti.

 

Za konec pa vas prosim, če se lahko ozreva nekoliko dlje v prihodnost. Kje vi vidite Rokometni klub Slovenj Gradec čez nekaj sezon? Kakšni so vaši nekoliko bolj dolgoročni načrti?

Slovenj Gradec tako po tradiciji kot po zanimanju za ta šport spada v sam vrh slovenskega rokometa, kdaj pa bo tam, pa je odvisno od celotne skupnosti, vsakdo, vsak sleherni navijač, podjetje, lokalna skupnost …, lahko doda svoj kamenček v mozaik družine #bojevnikizamestomiru. Sam si v prihodnosti želim še bolj polne dvorane, z dodatnimi vadbenimi površinami pa še več otrok na igrišču, kar pa bo posledično prineslo to, o čemer sanjamo. Močno domačo ekipo v samem vrhu slovenskega rokometa. Že prihodnjo sezono bo ekipa precej bolj domača, tu so v prvi vrsti Levc, Šol, Ošlak, Cvetko, Banfro, Štumpfl, Ošlovnik, Soldo, že domači Lesjak, na nek način tudi Dobaj, ter seveda produkti domače šole, ki so že v pretekli sezoni okusili slast igranja v prvi ligi: Bulovič, Lampret, brata Yankovskyy, Veršovnik, in novi val, ki ga trener Sovič že vidi v perspektivi za postopno priključitev: brata Soršak, Petrič, Smolnikar, Pandev, Krajnc, Večko ter številni ostali mladi fantje, ki s pristopom in borbenostjo že glasno opozarjajo nase. 

 

Maja Nabernik

 


 
 
 

VM - Category